Hrvaški naravoslovni muzej je nameščen v zgodovinski plemiški palači in je eden največjih (in najbogatejših razstavnih) muzejev na Hrvaškem. V isti palači je od leta 1797 do 1834 delovalo prvo zagrebško javno gledališče, znamenito gledališče Amadeo.
Že sami začetki današnjega bogatega fonda Muzeja izvirajo iz prve akademije v Zagrebu, pa tudi iz bogatega obdobja hrvaškega narodnega preporoda. Začetne skromne zbirke so se s časom obogatile, poseben zagon pri zbiranju predmetov (rudnine, rude, fosili, rastline in živali) pa se nadaljuje z delom vidnih hrvaških in svetovno priznanih in priznanih naravoslovcev. Posebni prispevek so prispevali profesorji na zagrebški univerzi in prvi učeni muzeji Spiridion Brusin, Gjura Pilara in Dragutin Gorjanović-Kramberger.
Danes muzej kot institucija deluje na področju zbiranja, ohranjanja, preučevanja in predstavitve različnih naravnih virov, ki nam služijo kot vpogled v skrb za dokumente, povezane s hrvaško naravoslovje. Današnja muzejska zbirka ima več kot 2 milijona primerkov različnih vrst mineralov, kamnin, fosilov, pripravljenih rastlin in živali. Zbrani eksponati izvirajo iz vseh delov hrvaškega ozemlja, pa tudi iz sosednjih držav in celo z drugih celin. Danes je poklicna dejavnost muzeja opredeljena v njegovih strokovnih oddelkih: geološko-paleontološki, zoološki, mineraloško-petrografski in botanični.
V avli muzeja so razstavljeni doprsni kipi in spominske plošče zaslužnim ustanoviteljem muzeja.
Oddelek za geologijo in paleontologijo razstavlja predmete in fosile, ki pričajo o dolgi zgodovini in razvoju hrvaške pokrajine. Obstajajo različne zbirke fosilov iz geološke preteklosti z več kot 300.000 muzejskimi predmeti, zbranimi s cele Hrvaške.
Številne zbirke muzejev vsebujejo in razstavljajo različne naravne danosti (fosili paleozojskega, mezozojskega in kenozojskega), stari nekaj sto milijonov let. Skrbno jih razvrščamo po zbirkah, da nam dajo osnovo dogajanja in dinamiko evolucije živega sveta in prostora, ki nas obdaja. Tudi tukaj lahko posebej izpostavimo - dve zbirki, ki si jih turisti radi ogledajo - in ki so proglašeni za ničelno kategorijo spomeniške vrednosti. To sta zbirka Diluvius Krapina in zbirka Holotip.
Muzej ima v svojih zbirkah Zoološkega odseka približno 1.135.000 primerkov različnih živali. Zbirka je razdeljena na zbirke vretenčarjev, ptic, ptičjih jajc, dvoživk in plazilcev, rib ter posebno zbirko tkiv za analizo DNK. Obiskovalci muzeja radi vidijo največjo zbirko nevretenčarjev, ki vključuje zbirko žuželk, mehkužcev, morskih nevretenčarjev in še več.
Današnja zbirka (botanični oddelek) vsebuje približno 100.000 herbarijskih primerkov vaskularne flore, ki večinoma prikazuje vrste s Hrvaške. Če pridete v muzej, si lahko ogledate dva herbarija: herbarij višjih rastlin (vaskularna flora), zbran s terenskimi raziskavami, in kupljeni Herbarij Trinajstic.
Poleg vseh zbirk in eksponatov velja omeniti še bogato knjižnico. Knjižnica je bila ustanovljena leta 1868 v naravoslovnem oddelku nekdanjega Narodnega muzeja. Najstarejše in najdragocenejše gradivo, shranjeno v knjižnici, izvira iz 17. in 18. stoletja in ima še vedno muzeološko funkcijo.
Muzej od leta 1992 izdaja revijo Natura Croatica, ki objavlja znanstvene in strokovne prispevke, povezane z naravoslovnimi raziskavami in muzejskimi zbirkami s področja biologije in geologije. Časopis tako omogoča in omogoča bogato izmenjavo strokovne literature in je indeksiran v številnih svetovnih bazah citatov.
Že sami začetki današnjega bogatega fonda Muzeja izvirajo iz prve akademije v Zagrebu, pa tudi iz bogatega obdobja hrvaškega narodnega preporoda. Začetne skromne zbirke so se s časom obogatile, poseben zagon pri zbiranju predmetov (rudnine, rude, fosili, rastline in živali) pa se nadaljuje z delom vidnih hrvaških in svetovno priznanih in priznanih naravoslovcev. Posebni prispevek so prispevali profesorji na zagrebški univerzi in prvi učeni muzeji Spiridion Brusin, Gjura Pilara in Dragutin Gorjanović-Kramberger.
Danes muzej kot institucija deluje na področju zbiranja, ohranjanja, preučevanja in predstavitve različnih naravnih virov, ki nam služijo kot vpogled v skrb za dokumente, povezane s hrvaško naravoslovje. Današnja muzejska zbirka ima več kot 2 milijona primerkov različnih vrst mineralov, kamnin, fosilov, pripravljenih rastlin in živali. Zbrani eksponati izvirajo iz vseh delov hrvaškega ozemlja, pa tudi iz sosednjih držav in celo z drugih celin. Danes je poklicna dejavnost muzeja opredeljena v njegovih strokovnih oddelkih: geološko-paleontološki, zoološki, mineraloško-petrografski in botanični.
V avli muzeja so razstavljeni doprsni kipi in spominske plošče zaslužnim ustanoviteljem muzeja.
Oddelek za geologijo in paleontologijo razstavlja predmete in fosile, ki pričajo o dolgi zgodovini in razvoju hrvaške pokrajine. Obstajajo različne zbirke fosilov iz geološke preteklosti z več kot 300.000 muzejskimi predmeti, zbranimi s cele Hrvaške.
Številne zbirke muzejev vsebujejo in razstavljajo različne naravne danosti (fosili paleozojskega, mezozojskega in kenozojskega), stari nekaj sto milijonov let. Skrbno jih razvrščamo po zbirkah, da nam dajo osnovo dogajanja in dinamiko evolucije živega sveta in prostora, ki nas obdaja. Tudi tukaj lahko posebej izpostavimo - dve zbirki, ki si jih turisti radi ogledajo - in ki so proglašeni za ničelno kategorijo spomeniške vrednosti. To sta zbirka Diluvius Krapina in zbirka Holotip.
Muzej ima v svojih zbirkah Zoološkega odseka približno 1.135.000 primerkov različnih živali. Zbirka je razdeljena na zbirke vretenčarjev, ptic, ptičjih jajc, dvoživk in plazilcev, rib ter posebno zbirko tkiv za analizo DNK. Obiskovalci muzeja radi vidijo največjo zbirko nevretenčarjev, ki vključuje zbirko žuželk, mehkužcev, morskih nevretenčarjev in še več.
Današnja zbirka (botanični oddelek) vsebuje približno 100.000 herbarijskih primerkov vaskularne flore, ki večinoma prikazuje vrste s Hrvaške. Če pridete v muzej, si lahko ogledate dva herbarija: herbarij višjih rastlin (vaskularna flora), zbran s terenskimi raziskavami, in kupljeni Herbarij Trinajstic.
Poleg vseh zbirk in eksponatov velja omeniti še bogato knjižnico. Knjižnica je bila ustanovljena leta 1868 v naravoslovnem oddelku nekdanjega Narodnega muzeja. Najstarejše in najdragocenejše gradivo, shranjeno v knjižnici, izvira iz 17. in 18. stoletja in ima še vedno muzeološko funkcijo.
Muzej od leta 1992 izdaja revijo Natura Croatica, ki objavlja znanstvene in strokovne prispevke, povezane z naravoslovnimi raziskavami in muzejskimi zbirkami s področja biologije in geologije. Časopis tako omogoča in omogoča bogato izmenjavo strokovne literature in je indeksiran v številnih svetovnih bazah citatov.
Privatni smještaj direktno od vlasnika na www.SMJESTAJ.com.hr/trazi
Prati nas na facebooku za više članaka o Hrvatskoj. Podijeli ovaj članak klikom na gumbe desno. Hvala
Upgrade this article
Bio si na ovom mjestu? Podijeli s nama svoja iskustva ili fotografije.
Napiši svoju verziju članka. Nagrađujemo vlasnike apartmana.
